Zala Razpotnik

specializantka psihodinamske psihoterapije

O meni

Po zaključku študija sociologije in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem nadaljevala s študijem propedevtike na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani ter študijem psihodinamske psihoterapije na Inštitutu za psihodinamsko psihoterapijo v Ljubljani.

Glavna vodila pri mojem delu so predanost sprejemanju vsega človeškega in spoštovanju dostojanstva vsakega, sočutje, celostno razumevanje in obravnava posameznika ali posameznice ter usmerjenost h krepitvi virov moči.

Prizadevam si, da je psihoterapevtski prostor varen in klientu ali klientki ponuja ves prostor in čas, ki ga potrebuje, da lahko zadiha. Tako lahko skupaj stopiva na pot raziskovanja in plast za plastjo odkrivava vse tiste kotičke notranjega sveta in potenciale, ki so pripravljeni, da se izrazijo in najdejo svoje besede in dejanja ter so kot taki podprti in sprejeti.

Zavezana sem h kontinuirani osebni in strokovni rasti, zato se redno izobražujem in iščem nova znanja ter izkušnje, ki prispevajo k dobrobiti vsakega, s katerim preko svojega dela stopam v stik.

Sem članica Evropske zveze psihoanalitičnih pristopov – Slovenija. Vključena sem v redno supervizijo in v celoti spoštujem in delam v skladu z normativi Etičnega kodeksa EZPPS, ki je usklajen z normativi in standardi Evropske zveze psihoanalitičnih psihoterapij, Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in Evropske zveze za psihoterapijo. Pri delu spoštujem tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov.

Psihoterapijo opravljam v zasebni psihoterapevtski praksi v Ljubljani.

O psihodinamski psihoterapiji:

Pri delu izhajam iz pristopa psihodinamske psihoterapije, ki je globinsko psihološka psihoterapija in temelji na psihoanalitičnem razumevanju osebnosti. To pomeni, da v psihodinamski psihoterapiji odkrivamo, ozaveščamo in predelujemo nezavedne vsebine, dinamiko in konflikte ter tako odpravljamo vzroke za nezaželena vedenja ali obremenjujoča čustvena stanja, ki v sedanjosti bremenijo posameznika ali posameznico. Aktualne težave v sedanjosti povezujemo s preteklimi bolečimi in nepredelanimi doživetji iz preteklosti. Samospoznavanje in osvetlitev ter čustvena predelava teh vsebin nam omogoča razvijanje osebnostne čvrstosti in lastnih potencialov ter bolj zadovoljno življenje.

Psihodinamska psihoterapija je integrativno usmerjena, kar pomeni, da poleg pogovora vključuje tudi različne tehnike drugih pristopov, ki omogočajo stik in poglobljeno raziskovanje našega nezavednega ter razumevanje naših vzorcev čustvovanja in vedenja (npr. tehnike gestalt psihoterapije, psihodrame, telesne tehnike, imaginativne tehnike, analizo sanj, uporabo kreativnih medijev, idr.). Ker je spremembe mogoče dosegati le v sedanjosti, v psihoterapevtskih srečanjih stalno reflektiramo dogajanje in občutke, ki se pojavljajo tukaj in zdaj.

Psihoterapijo razumem kot proces, ki je lahko tako kot življenje samo obenem včasih naporen, pa tudi lep, edinstven, globok in igriv. Da ta proces klienta ali klientko vodi do sprememb, ki si jih želi v življenju doseči, je ključno, da se med terapevtom in klientko ali klientom vzpostavi varen medosebni prostor. Le zaupljiv in pristen terapevtski odnos namreč omogoča soočanje z neprijetnimi vsebinami in težkimi občutki ter spreminjanje nezaželenih vedenjskih vzorcev. Pozitivna odnosna izkušnja in uvidi, ki so tako čustveni kot kognitivni, so temelj za doseganje globljih in trajnih osebnostnih sprememb.

Kdaj na psihoterapijo:

Psihoterapija je namenjena vsakomur, ki potrebuje podporo pri osebnostnem razvoju in si želi bolj zadovoljno ter polno živeti. Je za vsakogar, ki je pripravljen na samoraziskovanje in boljše razumevanje sebe in odnosov, v katere vstopa. V tem pogledu je psihoterapija lahko preventivni dejavnik, ki omogoča boljše spopadanje z vsakodnevnimi izzivi življenja in preprečuje hujše stiske in kopičenje težav, ki lahko izbruhnejo v obliki simptomov.

Najpogostejše težave, pri katerih vam lahko pomagam, so:

  • obremenjujoča čustvena stanja (preplavljanje čustev in nihanje razpoloženja, izbruhi jeze, potrtost in brezvoljnost, depresivnost, občutki nemoči, pretirana zaskrbljenost in anksioznost, panični napadi, pogosti občutki krivde ali sramu, občutki praznine in splošnega nezadovoljstva …);
  • posledice čustveno obremenjujočih preteklih dogodkov ali odnosov (travmatični dogodki in izkušnje spolnega, psihičnega ali fizičnega nasilja, izkušnje trpinčenja v šoli ali na delovnem mestu, travmatični ali dolgotrajni čustveno obremenjujoči odnosi s starši, partnerji);
  • občutki manjvrednosti in slaba samopodoba;
  • nejasni občutki identitete ali zmedenost, kako in kam naprej v življenju;
  • obsesivne misli in kompulzivno vedenje (npr. kompulzivno umivanje, preverjanje, ipd.);
  • osebnostne motnje;
  • pomanjkanje smisla in volje do življenja, samomorilne misli;
  • soočanje z življenjskimi prelomnicami (ločitve, smrt bližnjega in žalovanje, končanje šolanja, menjava službe, odhod od doma, rojstvo otroka … );
  • kronična utrujenost, težave z obvladovanjem stresa in izgorelost;
  • motnje hranjenja in različne vrste odvisnosti;
  • motnje spanja (nespečnost, pogosto prebujanje, nočne more, bruksizem, pretirana zaspanost … );
  • soočanje in sprejemanje svoje spolne identitete ali usmerjenosti ter ostali izzivi, s katerimi se soočajo LGBT osebe;
  • telesne bolečine neznanega izvora (glavoboli in migrene, tiščanje v prsih ali razbijanje srca, slabost, vrtoglavice … );

Kako psihoterapija poteka:

Psihoterapevtska srečanja potekajo običajno enkrat tedensko po 50 minut. Pomembno je, da psihoterapija poteka redno in kontinuirano. Prvo uvodno srečanje je brezplačno in spoznavno. Namenjeno je temu, da se vam predstavim, obrazložim svoj način dela in potek psihoterapije. S klientom ali klientko se na prvi uri pogovoriva o težavah oz. razlogih, ki so ga ali jo privedle do odločitve za psihoterapijo in pretehtava odločitev za nadaljnjo skupno delo. Pri tem so najpomembnejši vaši občutki o tem, ali bo to za vas dovolj varen prostor za samoraziskovanje in osebnostno rast.

Nato v prvih nekaj urah dorečeva cilje najinih srečanj, osvetliva tiste teme, ki so za vas pomembne in izpostaviva tiste spremembe, ki si jih vi v vašem življenju želite. Skozi vsa nadaljnja srečanja slediva toku in ritmu vašega procesa, preko sproščenega pogovora in drugih tehnik se poglabljava v vsebine, ki jih boste prinašali v terapijo.

Psihoterapija se zaključi, ko klient ali klientka o tem odloči, ko doseže zastavljene cilje in začuti, da je prišel čas za slovo. Pri tem je pomembno, da si za zaključek vzameva še nekaj časa, nekje do tri srečanja. Ob tem velja, da se lahko v psihoterapevtski proces kadarkoli vrnete in z njim nadaljujete.

Meni