Mojca Kompara

specializantka geštalt psihoterapije

O meni

Med psihoterapevtskim izobraževanjem sem se v okviru raznih institucij in organizacij srečevala  s stiskami  žensk in otrok, ki so doživljali nasilje in druge zlorabe v družini, z ljudmi s težavami  v duševnem zdravju,  s posamezniki in njihovimi družinskimi člani, ki se soočajo  z raznimi oblikami zasvojenosti in z otroki in mladostniki z učnimi težavami.

Na inštitutu  za geštaltsko terapijo Gita, ki je akreditiran s strani Evropske zveze za psihoterapijo EAP in Evropske zveze za geštalt terapijo EAGT, sem opravila štiriletno izobraževanje in  sem specializantka  geštalt terapije.  Svoje znanje dopolnjujem na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost SFU Ljubljana, kjer zaključujem prvo stopnjo fakultetnega študija.

Terapevtsko delo  opravljam v okviru samostojne prakse.

Imam večletne izkušnje pri terapevtskem delu s posamezniki.

Izvajam individualno psihoterapijo pod supervizijo.

Pri  delu  sem zavezana etičnemu kodeksu Slovenskega društva za geštalt terapijo Sloges, katerega članica sem.

Pomagam pri raznih težavah,  za katere ljudje poiščejo terapevtsko pomoč. Najpogostejše so:

  • tesnobnost oz. anksioznost,
  • stres in izgorelost,
  • travmatične izkušnje ( nasilje, zloraba, izgube…)
  • razne oblike zasvojenosti (s hrano, z alkoholom in drugih substancami, z odnosi, z delom,  s sanjarjenjem , z računalniškimi igrami, igrami na srečo….)
  • težave v medosebnih odnosih ( partnerskih, s starši, z otroki, na delovnem mestu….)
  • razni dogodki in situacije, ki človeka spravljajo v občutke negotovosti, nemoči, ujetosti in podobno.

Psihoterapija

Kaj sploh je  psihoterapija?
Kako poteka?
Kako naj najdem pravega terapevta?

Ta in še veliko vprašanj si ponavadi zastavljamo, ko se odločamo za psihoterapijo . Z njimi sem se srečevala tudi sama. Sedaj,  ko to pišem,  pa se v meni  poraja vprašanje,  kako naj nekomu, ki se odloča za to pot, pojasnim, v kaj se podaja. Ljudje smo si med seboj različni, vsak izmed nas v sebi nosi svojo zgodbo.  Del svoje bom delila z vami in morda tako najlaže in najbolj verodostojno odgovorila na zgornja vprašanja.

V prvem letniku študija psihoterapije se mi je začelo dogajati nekaj, kar me je najprej presenetilo, kasneje pa tudi prestrašilo, posebej zato, ker sem mislila, da sem s pomočjo literature za samopomoč in knjig s psihološko vsebino uspela  predelati vse, kar me je težilo še iz otroških let in vplivalo na moje življenje.

Med poslušanjem predavanj in prebiranjem študijske literature me je velikokrat začelo stiskati v prsih. Postajala sem vedno bolj tesnobna. Včasih, ko sem hotela spregovoriti, se mi je začelo tresti telo. Stiska se je večala. Vedela sem, da tako naprej preprosto ne bo šlo več. Imela sem občutek, da bolj kot sem se trudila izkopati iz stiske, bolj sem se vanjo pogrezala.  Potrebovala sem pomoč. Želela sem si nekoga, ki bi bil ob meni, me slišal  in mi pomagal razumeti to, kar se mi je dogajalo.

Odločila sem se, da vstopim v psihoterapijo. Našla sem terapevta, kar v našem malem mestu sploh ni bila lahka naloga. Tako  zaradi moje nezaupljivosti  kot tudi nelagodja ob stiku z drugimi, ko sem jim omenila psihoterapijo.

S terapevtom sva se srečevala  enkrat na teden v prijetni sobici in počasi gradila najin odnos, terapevtsko zvezo. Vedno bolj sem se počutila varno. Odsotnost sodbe in interes zame sta me podprla. da sem lahko začela govoriti o bolečih izkušnjah. Plast za plastjo so prihajali na dan občutki, ki sem jih leta tlačila, da sem lahko preživela. Žalost, strah, jeza,  občutki osamljenosti,  zavrnitve in na koncu sram. Odkrivanje občutkov je nemalokrat spremljala bolečina, ki sem se je prej bala. S terapevtovo pomočjo sem se z njo lažje soočala, jo vzdržala in nisem pobegnila ter jo potlačila kot že tolikokrat prej.

Vesela sem, da sem zmogla iti v to. Kajti, ko sem potlačila boleče občutke, sem potlačila tudi vesele, prijetne občutke in veliko mojih potencialov, ki so tudi začeli prihajati na dan.

Nekega dne sem se na terapiji zavedla, da ni nikogar več, na kogar bi se lahko izgovarjala. Prej je bilo veliko besed in stavkov v smislu: „ On je kriv, da se meni to dogaja, ona me je sprovocirala…“.

Od tam nekje sem vedno bolj prihajala v tukaj in zdaj. Začela sem se zavedati, da si vse, kar si počnem, počnem sama. Spoznala in začutila sem, da je od mene odvisno, kako bom reagirala na določeno situacijo. Začutila sem potrebo, da o svojem življenju odločam sama.  Začela sem sprejemati odgovornost za svoje odločitve in posledice le-teh. Začela sem spoznavati svobodo.

Pred tem sem bila jadrnica, ki jo je morje premetavalo sem ter  tja. Počasi sem našla jadro. S terapevtovo pomočjo  sem se ga učila upravljati.

Po treh letih najinega skupnega jadranja, sem terapevta  izkrcala v pristanišču in se  na jadranje odpravila sama kljub negotovosti in nepredvidljivosti morja , v katerega sem se podajala.

Geštalt terapija:

Geštalt terapija je eden izmed humanističnih eksistencialnih  psihoterapevtskih pristopov, ki poudarja človekovo naravno težnjo k uresničitvi svojih potencialov.

Vsak človek je unikatno neponovljivo bitje, ki ima potenciale in sposobnosti za reševanje svojih problemov, za vzpostavljanje  kvalitetnih odnosov z drugimi ljudmi ter  za ustvarjalno kreiranje lastnega  življenja. Vseeno pa se ljudje kdaj pa kdaj na svoji poti nekje zataknemo in potrebujemo  pomoč. Težave in stiske, ki jih prinesemo s seboj iz otroštva ali pa se pojavijo kadarkoli kasneje, so različne. Lahko se izrazijo v  milejši ali hujši obliki in ovirajo naš razvoj in rast. Če jih ne rešujemo, se nam največkrat stopnjujejo. Včasih je dovolj topel pogled, stisk roke ali pogovor z bližnjim. Vedno pa to ne zadostuje.  Takrat je mogoče  čas, da se odločimo in si poiščemo nekoga, ki ni del našega vsakdana, nekoga, ki nam lahko pomaga videti sebe iz novih zornih kotov.

Namen geštalt terapije je, da klient in  terapevt  skupaj raziskujeta, kaj je podlaga težavam in odkrivata, kako le- te  vplivajo na posameznikovo sedanje življenje.  Geštalt terapija je človeku lahko v pomoč,  da najde nove, bolj kreativne in učinkovite načine reševanja problemov ali stisk, s katerimi se sooča, da lahko bolj polno, zadovoljno in  odgovorno ter svobodno živi.

Več o geštalt terapiji lahko najdete na spodnji povezavi:

https://www.gita.si/besedila/